Intervju s študentko plavalko Matejo Švonja

Pogovarjali smo se s študentko plavalko Matejo Švonja, ki je prejela športno štipendijo in je trenutno na študiju v ZDA. Spregovorila je o poteku prijave, korakih do vpisa in prvih vtisih po prihodu na univerzo v ZDA. Podala je veliko nasvetov za vse športnike, ki si želite na študij v tujino in poudarila, da je še natežji korak prav odločitev za odhod od doma.

Mateja, pozdravljeni! Najprej naj vam čestitam za uspešen vpis na univerzo v ZDA!
Najlepša hvala!

Zanimajo nas vaši prvi vtisi o samem kraju in univerzi, na kateri študirate.
Prispela sem pozno zvečer, tako da sem kraj in kampus začela raziskovati šele naslednji dan. Zelo prav mi je prišlo, da sem prispela v petek, tako da sem imela ves vikend čas, da sem se postopoma navadila na novo okolje, še preden so se začela predavanja. Šola je pred začetkom pouka organizirala spoznavne dneve, na katerih so nam predstavili šolo, kampus, pravila obnašanja in nas seznanili z vsemi preostalimi pomembnimi informacijami glede pouka, bivanja ipd.

Ste uspešna športnica, kako kombinirate študij s treningi?
Že doma sem bila navajena na nenehno usklajevanje treningov, pouka, domačih nalog in učenja, zato menim, da mi je vse, kar sem se naučila v srednji šoli, tukaj prišlo še kako prav. Predvsem zato, ker imaš veliko več svobode (daleč od doma, sam moraš skrbet zase; da je soba pospravljena, oblačila oprana, da redno hodiš k pouku, se pravilno prehranjuješ …). Tukaj pride do izraza samodisciplina in zavedanje, kako pomembno je pravilno usklajevati svoj prosti čas. Ameriške fakultete, v primerjavi s slovenskimi, trajajo 4 leta, zato imaš veliko manj ur pouka na dan oz. na teden, tako da lahko usklajuješ pouk in treninge. Šport je namreč pomemben del vsake šole, zato je pouk usklajen z obveznostmi športnikov, da lahko ti intenzivno trenirajo in istočasno opravljajo vse dolžnosti in zaposlitve, ki jih od njih pričakuje šola.
Pouk se začne vsak dan ob 8.00 s prvo uro in konča z zadnjo uro ob 18.00. Tvoj urnik je odvisen od major-ja, ki si ga izbral in predmetov, ki jih boš moral opraviti, če želiš maturirati. Jaz sem izbrala biologijo in imam na primer 124-ur določenih predmetov, ki jih moram opraviti. Priporočljivo je, da narediš od 15 do 18 ur na poletje, tako da lahko v 4-letih zaključiš študij.

Kdaj ste prvič pomislili, da bi lahko odšli na študij v tujino in zakaj vam je bila ta ideja všeč?
V tujino sem si želela predvsem zato, ker sem se vedno bolj začela zavedati, da sem leta in leta truda in trdega dela vložila v treniranje, vendar pa tega najverjetneje po končani gimnaziji ne bi mogla nadaljevati. Vsakodnevni treningi so postali rutina in čeprav je bilo usklajevanje s šolo in vsemi obveznostmi izjemno naporno in stresno, se temu nisem bila pripravljena odreči.
Tako kot večina gimnazijcev sprva nisem vedela kam bom šla po končani srednji šoli, zato sem si zastavila cilj, da se prvi dve leti posvetim šoli in treningom in se šele nato začnem odločati kako in kaj naprej. Tistega poletja, po drugem letniku, pa sem resneje začela raziskovati svoje možnosti in prišla do zaključka, da če želim še nekaj časa trenirati, je tujina moja edina možnost.

Kako je potekal vpisni proces na univerzo?
Vpisni proces se je začel že zelo zgodaj, vendar pa je najdlje trajal tisti prvi del, ko sem se morala odločiti, ali je to res tisto, kar si želim. Zavedala sem se stroškov, ki bodo sledili za pripravo vseh potrebnih papirjev, opravljanje testov ipd. in nisem želela obremenjevati staršev bolj kot bi bilo potrebno. Vse kar je sledilo, je bilo veliko lažje s tega vidika. Po pol leta sem se dokončno odločila in začela s procesom. Najpomembneje je bilo narediti načrt kdaj bom opravljala SAT test in kako bodo sledile ostale stvari, ki sem jih morala urediti. Test sem opravljala v začetku oktobra, saj sem bila maja odsotna, kasneje bi bilo pa preveč stresno že zaradi 4.letnika samega. Testu je sledila registracija v NCAA in postopna pridobitev vseh potrebnih papirjev, ki jih ta zahteva, da ti lahko odobrijo možnost tekmovanja. V začetku januarja sem začela komunicirati s trenerji in v začetku februarja sem že imela prve ponudbe za štipendije. Moj cilj je bila športna štipendija, ki pa bi jo nato lahko dopolnila še z akademsko. Ko sem se dokončno odločila za šolo je sledilo vmesno obdobje, ko sem morala počakati, saj se NLI (National letter of intent – pogodba med Jezikovnim centrom Nista, šolo in NCAA) podpisujejo samo v določenem obdobju, nekje od začetka aprila pa do avgusta, odvisno od razpisanih datumov. Ko sem uredila še to, sem morala začeti postopek za pridobitev vize, ki je bil najbolj mučen od vsega. Vizo so mi odobrili malo več kot en teden pred odhodom in sledilo je pakiranje in pa zabava pred odhodom.
Letalske karte sem rezervirala takoj, ko sem vedela kdaj želi trener, da pridem in do kdaj lahko ostanem, saj je tako še najceneje.

Ali ste med samim vpisom naleteli na kakšne težave?
Vedno lahko pričakujete težave, zato je dobro biti pripravljen na vse. Na primer, ko sem kontaktirala določene trenerje, mi ti niso odgovorili na e-mail. Sama bi raje videla, da mi povedo, če niso zainteresirani. Tako bi vsaj vedela, pri čem sem. Vendar pa na take stvari sam ne moreš prav dosti vplivati.

V kateri državi in mestu natančneje v ZDA obiskujete univerzo?
Obiskujem Emmanuel College, ki se nahaja v manjšem mestu Royston, severovzhodno od Atlante, glavnega mesta zvezne države Georgia.

Nam lahko opišete, kako poteka vaš tipičen dan na univerzi?
Moj tipičen dan je predvsem odvisen od urnika predavanj in treningov; v ponedeljek, sredo in petek začnem s poukom ob 8.00 do 8.50, nato grem na zajtrk in delam nalogo ali pa preprosto spim do naslednje ure, ki traja 11.00 – 11.50. Sledi čas za kosilo in pa še ena ura pouka 13.00–13.50. Plavalni treningi potekajo od 15 do 17 in fitnes od 17 do18, nato pa večerja. Po večerji imam veliko časa da naredim domače naloge in zapiske, ter se po potrebi učim za teste, saj imam na razpolago knjižnico, dnevne sobe vsake od hiš in pa seveda lastno sobo oz. dnevno sobo našega apartmaja. V primeru, da imamo jutranji trening se moj dan začne ob 5.40 oz. ob 6.00 do 7.00, ko poteka trening. Torki in četrtki so nekoliko bolj umirjeni, predvsem zato, ker se večina predavanj začne šele ob 9.30. Znajo pa biti nekoliko daljši. Jaz na primer imam dve uri, ki potekata 9.30-10.45 in 12.30-13.45. Ob torkih imam še laboratorij, ki traja 14.30-16.20, zato treniram kasneje.

Ali ste s treningi zadovoljni? Bi rekli, da potekajo na višjem nivoju kot v Sloveniji?
Zelo sem zadovoljna s treningi in pa kvaliteto prostorov namenjenim treniranju. Trener ima veliko izkušenj in se nenehno izobražuje, predvsem pa mu je treniranje služba, zato se lahko temu 100 % posveti. Doma je večina trenerjev (vsaj te, ki jih jaz poznam) zaposlena še kje drugje, tako da morajo nenehno usklajevati svoj čas.

Kaj vas je najbolj prijetno presenetilo, ko ste prispeli v ZDA?
Predvsem me je presenetila prijaznost vseh domačinov in pa količina svobode, ki sem je bila sicer navajena že prej, vendar pa je vseeno lepo, da lahko sam odločaš o skoraj vsem.

Malo bi se dotaknili tudi teme o študentskih domovih. Si sobo delite s cimri? Kako se z njimi razumete?
Tako je, tudi jaz imam cimro, kar je na trenutke lahko zelo zanimivo. Prihajamo iz različnih kultur, z različnimi navadami, zato je potrebnega nekaj časa, da se navadiš na novo okolje in na vse to, kar sprememba prinaša s seboj.
Po navadi je tako, da če si športnik dobiš za cimro/cimra športnika oz. športnico, da je usklajevanje nekoliko lažje, ni pa nujno. Vsaj v prvem letniku moraš bivati v kampusu, vendar menim, da je kljub temu, da se lahko kasneje odseliš, kampus definitivno boljša izbira. Predvsem zato, ker moraš, v primeru, da se preseliš v stanovanje, sam skrbeti za prehrano, ki je za vsakega uspešnega športnika izjemnega pomena. Problem lahko postane tudi prevoz in še marsikaj drugega.
Sprva sem imela za cimro plavalko, vendar pa se je v tednu, ko smo lahko menjavali sobe, preselila v enoposteljno sobo, sama pa sem dobila novo cimro, ki trenira košarko. Razumeva se razmeroma dobro, vendar pa je potrebno veliko usklajevanja in prilagajana, da stvari potekajo tako, kot je treba.
Seveda obstaja možnost enoposteljne sobe, vendar pa jo je nekoliko težje dobiti, predvsem v prvem letniku. Četrti letniki imajo možnost prvi izbirati za naslednje leto, sledijo 3. in 2., 1.letniki pa so razdeljeni v preostale sobe.

V ZDA ste odpotovali že z visokim znanjem angleščine. Kako se pa zdaj spopadate z jezikom v izključno angleško govorečem okolju? Imate kaj težav pri sporazumevanju in sledenju pouka?
Angleščina mi nikoli ni predstavljala problema, zato sem se zelo hitro navadila na novo okolje. Sprva sem morala veliko razmišljati o tem, kaj in kako govorim. Še posebno je bilo nekoliko težje, ko sem bila utrujena, a pa sem se po nekaj tednih privadila. Zaradi velikega števila mednarodnih študentov so tako profesorji kot domačini navajeni velikega števila naglasov in se trudijo razumeti in ti pomagati. Šola ima urejeno tudi učno pomoč za vse predmete (pomoč pri razumevanju snovi ipd.).
Že v srednji šoli smo imeli veliko pouka v angleščini, v zadnjem letniku 5-ur na teden, tako da sem se hitro privadila pisanja, branja in učenja izključno v angleškem jeziku. Po pravici je sedaj slovenščina tista, ki malo trpi.

Imate že kaj domotožja?
Vsi so me prepričevali, da bom še prekmalu začela pogrešati družino, vendar pa se to (zaenkrat) še ni zgodilo. Predvsem s pomočjo whatsapp-a in drugih aplikacij ostajamo v stiku, vendar pa zaradi velikega števila obveznosti nimam veliko časa, da bi razmišljala o drugih stvareh.

Kaj bi svetovali slovenskim plavalkam in ostalim športnikom in športnicam z enakimi sanjami o študiju v tujini?
Začnite dovolj zgodaj, ker nikoli ne veste, kje se lahko zalomi. Sama sem začela 2 leti prej, vendar sem vse papirje uredila šele 1 teden pred odhodom.
Zelo se vam splača potruditi pri ocenah in pa na SAT izpitu, ker tej rezultati pri njih pomenijo vse. Lahko vam tudi omogočijo akademsko štipendijo in pri stroških, ki jih faks predstavlja, vsaka denarna pomoč pride še kako prav.
Pozanimajte se glede lokacij, kjer potekajo testi, saj so zelo odročne (SAT, TOEFL) oz. jih je težko najti, če nisi ravno domačin. Točnost je zelo pomembna, zato raje odidite prej kot pa kasneje od doma.
Glede testov je moj glavni nasvet ta, da vadite preko interneta. SAT poteka v papirnati obliki, TOEFL pa se izvaja na računalniku, vendar se je za oba možno dobro pripraviti preko računalnika.
Vizo poskušajte urediti čim prej, če pa se vam slučajno zalomi, jih kontaktirajte in vas bodo skoraj gotovo pravočasno sprejeli (samo razločite situacijo in povejte, da gre za šolanje. Glede tega so res zelo razumevajoči). Datum za pogovor za pridobitev vizo je poleti treba rezervirati vsaj 2 tedna prej in potem traja še par dni, da ti vrejo potni list.
Karte kupite pravočasno, vendar šele po tem, ko ste se dogovorili s trenerjem.
Razmislite kaj in kako boste pakirali (moj predlog: najnujnejše). Trgovine so namreč povsod in lahko kakšne večje stvari kupite tudi tam in to precej ceneje.
Bodite pripravljeni na to, da so Američani zelo veliki ljubitelji klim (vsaj zame je bil to velik šok, ko sem morala spati pri 19-ih stopinjah). Odvisno je tudi od tega, kam greste (jaz sem šla na jugovzhod, kjer je zelo vroče do sredine oktobra).
Hrana je nekaj, na kar je priporočljivo biti pozoren. Količina hitre hrane, ki jo imajo tukaj je ogromna in hitro se zgodi, da lahko zapadeš v slabe prehranjevalne navade.
Vse fakultete ponujajo možnost zaposlitve na različnih področjih, tako da priporočam, da si uredite vse potrebne papirje in si poiščete službo, če je to le mogoče. Plača je spodobna in delo je prilagojeno urniku predavanj in treningov, edini problem je, da mednarodni študentje lahko delajo le na kampusu, kjer je omejitev 20-ur na teden.

Zahvaljujemo se vam za vaš dragoceni čas in vam želimo veliko akademskih in športnih uspehov!